S teboj je očitno nekaj narobe!
Her-O
»To se mi še nikoli ni zgodilo, da bi se tok matral na ženski, njej pa ob vsem tem trudu ne bi prišlo. To je nekaj narobe s teboj očitno,« mi je bilo rečeno s strani osebe, s katero imam danes le še prijateljski odnos.
Ko sem v tistem trenutku ležala ob njem in se počutila čisto prijetno in zadovoljno, moram priznat, da me je ta stavek precej pretresel in prizadel. Ne vem, če mi je na tisti točki sploh bilo do pogovora, v trenutku me je v mislih odneslo daleč stran in vedela sem, da nikoli več ne želim biti v odnosu, kjer se s takšnim komentarjem sploh moram ubadat.
Ta dogodek me je postavil na realna tla in še bolj sem se zavedla pomembnosti ozaveščanja oziroma diskurza na temo spolnosti in ženskega telesa.
Ne vem ali se je to zgodilo s pojavom interneta in neskončno preproste dostopnosti do pornografskih vsebin, ampak mislim, da je seks kot ga poznamo v porniču, za mnoge (predvsem mlade) postal nek vzgled kako bi seks in spolnost naj izgledala tudi v resnici. A so starši in šolski sistem s spolno vzgojo res tako zatajili, da je edini vzgled, ki mladim preostane, pornografski film? Kjer so ženske najpogosteje prikazane v podrejenem položaju, naličene, brez celulita, vitke, pobrite, ustrežljive, sladke… Kjer naletiš le na seks ali včasih na (zaigrano) ljubljenje, ki to v resnici ni.
Kakšno sporočilo to pošilja mladim odraščajočim ljudem, moškim in ženskam? Kakšne telesne in lepotne ideale te vsebine postavljajo? In kako to vpliva na partnerski odnos, na našo spolnost?
Tukaj še večjo težavo kot pornografske vsebine definitivno predstavljajo mediji ter popularna kultura, ki žensko predstavljajo v povsem nerealni podobi. Koliko najstnic zaradi želje po čim večjem ugajanju tej podobi razvije motnje prehranjevanja, slabo samopodobo in že v zgodnjih letih poseže po raznih lepotnih operacijah? S takšnim razmišljanjem bi prav vsaka izmed nas potrebovala kak poseg, izboljšavo ali spremembo. Vsi možni filtri na družbenih omrežjih in zretuširane podobe zvezdnic ter influencerk brišejo realnost naših teles. Ne dopuščajo nečiste kože, neobritih nog, mozoljev, podočnjakov, oblin – razen, če te niso ekstremno skoncentrirane na ritnicah.
Nihče ni popoln. Kaj sploh popolnost predstavlja? Popolnost je tako zelo subjektivna, vsake oči imajo drugačno predstavo o njej.
Zato je jasno sledeče: Vse obdelane in izumetničene instagram zgodbe ter objave gotovo ne predstavljajo realnega telesa ter načina življenja in se tako z njimi nihče zares ne more poistovetit.
Ujamemo se v krog, kjer hrepenimo po na videz vznemirljivem življenju, kot ga ‘živijo’ ljudje na družbenih omrežij. Ta življenja so tuja, zaigrana in hlinjena. Marsikdaj se počutimo, da so naša v primerjavi z njihovimi dolgočasna in manjvredna.
Pozabili smo kaj pomeni izjemnost vsakega posameznika. Da so naši interesi, strasti in posebnosti tiste, ki nas delajo zanimive in edinstvene. Da je lepota v tem, da se sprejmeš točno tak kakršen si in si s tem daš moč ter osebno zadovoljstvo.
Tako opolnomočeni smo veliko bolj privlačni in zanimivi. Okolici sporočamo, da smo zadovoljni s sabo in da nas ne ganejo umetne smernice, ki jim je tako ali tako nemogoče slediti in nas v resnici ne izpolnjujejo, ampak zgolj silijo naprej, k naslednjemu cilju ter vsiljeni družbeni identiteti. Vse to nas pušča prazne in večno neizpolnjene, saj s takšnim početjem ne zadovoljujemo pristnih sebe, ampak sledimo nečemu, kar je kolektivno mišljeno za estetsko.
Do tega sem prišla tudi sama v hipu, ko mi je bilo rečeno, da je z mano oziroma z mojim telesom nekaj narobe. Takrat sem vedela, da bo naslednja oseba, s katero bom intimna, spoštovala moje želje glede lastnega telesa in me ne bo neposredno ali posredno silila k obnašanju, ki mi je tuje in neprijetno. Videla bo, da uživam in ljubim, četudi ‘mi ne pride’ in zaradi tega se ne bo počutila ogroženo, manj ‘moško’ oziroma manj sposobno.
Pogosto se sprašujem koliko moški zares poznajo naša telesa? Koliko jih poznamo me same?
Mnogokrat sem se počutila, kot da je z menoj in mojim telesom kaj narobe, da morda kaj počnem ali razumem narobe. Ampak skozi pogovore s prijateljicami in prebiranjem blogov ter člankov sem ugotovila, da je vse kar doživljam povsem normalno.
Danes vem, da nekatere ženske nikoli ne doživijo orgazma, druge ga lahko doživijo le z masturbacijo. Nekaterim ga ne prinese penetracija, ampak kakšna druga oblika draženja in podobno.
Pred tem raziskovanjem sem se mnogokrat počutila zelo osamljeno v nekaterih svojih občutkih. In želim si, da bi bila o tovrstnih temah poučena že mnogo prej, v najstniških letih.
Skratka – postalo mi je jasno, da ni recepta in pravil. In ko je to spoznanje resnično prišlo do mene, sem lahko spustila nekatere zadržke in strahove ter lažje zadihala. Vsako telo je namreč unikatno in se različno odziva na dražljaje, njihovo intenzivnost ter način draženja. Ženske potrebujemo nežnost in pozornost, kar je včasih veliko pomembneje od samega seksa ali orgazma.
Danes vem, da nekatere ženske nikoli ne doživijo orgazma, druge ga lahko doživijo le z masturbacijo. Nekaterim ga ne prinese penetracija, ampak kakšna druga oblika draženja in podobno.
SI 
EN